Spoštovane kolegice in kolegi,

nasilje kot vodilna tema prihajajočega kongresa psihologov Slovenije zagotovo predstavlja nekaj, kar se pogosto in v mnogoterih odtenkih kaže v našem vsakdanu; kar zadeva posameznike, njihove medosebne odnose, skupine, medskupinske odnose, družbo in kulturo, pravzaprav celotno zgodovino človeštva. Kot temna plat človeka zadeva različne vidike psihologije, a kljub temu ostaja zadrega, da prave domovinske pravice kot nekakšna vodilna tema ne zaseda nikjer v razvejanosti psihologije. Je nasilje poglavitna tema obče ali bolje klinične psihologije? Kaj pa osebnosti ali morda socialne psihologije? Pa specifično pedagoške psihologije ali psihologije v organizacijah? Zdi se, da ima vsaka disciplina ali specialnost psihologije kaj za povedati ali dodati k temi agresivnega vedenja in nasilja, in prav je, da nas kot povezovalna tema združi na naslednjem kongresu.

Ko smo v programskem odboru kongresa razmišljali o vseh možnih »obrazih«, je idejno kar vrelo. Kot vodilne teme v pomoč potencialnim sodelujočim na kongresu so se pojavile npr. nasilje v šoli, nasilje na delovnem mestu, nasilje v zdravstvu, nasilje do starejših, nasilje na spletu, nasilje v medosebnih odnosih, primarna preventiva nasilja, psihološka travma in psihoterapija; do specifičnejših, kot je begunska in migrantska problematika, terorizem, izzivi medkulturne družbe, sovražni govor, lažne novice in vloga medijev v širjenju tovrstnih praks. In prav verjetno je, da ta nabor nikakor ni zaključen in bi mnogi izmed vas kaj dodali.

In če poskušam motivacijsko povzeti, kaj bi bilo tisto, kar bi nas v vsesplošni popularnosti pozitivne psihologije napeljevalo k temu, da se aktivno posvetimo nečemu, kar je bližje »negativni psihologiji«? Aktualnost in vsestranskost tematike zagotovo, vendar ob tem morda obstaja še povsem vsebinski razlog. Če namreč parafraziramo rek, ki ga pripisujejo indijskemu voditelju, svetovnemu mislecu in mirovniku Mahatmi Gandhiju, da nas na koncu »oko za oko pusti vse slepe«, je morda prav po saramagovsko slepota in doživetje slepote tisto, kar nam kontrastno da najboljši vpogled v to, kar smo in še posebej kaj smo lahko.

Naj ob tem navdihu do naslednjega septembra sklenem mir z vami,

Izr. prof. dr. Bojan Musil
Predsednik Programskega odbora 8. mednarodnega kongresa psihologov Slovenije