Biography
Dr. Peter Janjušević, univ.dipl.psih., specialist klinične psihologije
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana
Ljubljana, Slovenija
Peter Janjušević je doktor psihologije in je kot specialist klinične psihologije zaposlen na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Večji del njegovega dela predstavljajo diagnostične, svetovalne ter terapevtske obravnave otrok in mladostnikov z različnimi težavami in motnjami na psihosocialnem področju, med katerimi je veliko predvsem takšnih z vedenjskimi motnjami. Poleg kliničnega dela vodi tudi razvojno – raziskovalni inštitut na Svetovalnem centru Ljubljana, kjer z notranjimi in zunanjimi sodelavci izvaja raziskave na področju čustvenih in vedenjskim motenj, sistema skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov v šolskem okolju in koordinira projekte na področju duševnega zdravja mladih. Je tudi učitelj in supervizor kognitivno-vedenjske terapije in mentor specializantom klinične psihologije ter podpredsednik Sekcije za otroško in mladostniško klinični psihologijo pri Zbornici kliničnih psihologov Slovenije. Za njegovo doktorsko disertacijo z naslovom »Ocenjevanje tveganja za nasilno vedenje mladostnikov z vedenjskimi motnjami« je s strani Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prejel priznanje za najboljšo doktorsko disertacijo na področju družboslovja v študijskem letu 2016/2017.
PREDAVANJE
Socialno-kognitivni dejavniki agresivnega vedenja mladostnikov
Zakaj se nekateri mladostniki ob provokacijah pogosteje odzivajo agresivno, drugi pa ne? V katerih vidikih kognitivnega procesiranja se ti razlikujejo? Zakaj se nekateri mladostniki, če le morejo, izognejo fizičnemu obračunavanju, medtem, ko se za nekatere zdi, da samo čakajo, kdaj bodo lahko pokazali svojo fizično moč?
Predavanje bo agresivno in nasilno vedenje mladostnikov osvetlilo iz socialnega in kognitivnega zornega kota. Kot ključni dejavniki pri agresivnem vedenju bodo predstavljene zaznave in misli oz. interpretacije ter pomanjkljivosti na v veščinah samoregulacije in samoobvladovanja čustvovanja in vedenja. Obravnavani bodo naslednje tematike: procesiranje socialnih informacij, pomanjkljivosti in distorzije agresivnih mladostnikov, ki se kažejo v procesih in vsebinah zaznavanja, interpretiranja, odzivanja, samoobvladovanja. Socialno-kognitivni pogledi oz. modeli jeze in agresivnosti imajo več desetletno tradicijo, vendar se neprestano nadgrajujejo z dognanji novejših akademskih in kliničnih raziskav. Poleg sinteze tujih raziskovalnih izsledkov z uveljavljenimi modeli bodo predstavljene nekatere ključne ugotovitve raziskave, ki jo je avtor izvedel z mladostniki v slovenskem prostoru. Predlagane bodo tudi implikacije, ki jih imajo omenjeni modeli za prakso na področju psihologije in sorodnih disciplin v različnih okoljih, kjer poteka delo z mladostniki, ki izkazujejo agresivno ali nasilno vedenje.